Alkitab Mobile SABDA
[VER] : [SANGIR]     [PL]  [PB] 
 <<  Kisah Para Rasul 13 >> 

1Su ral᷊ungu jamaatẹ̌ su Antiokia piạ manga nabi ringangu manga mananěntiro ute lěnnạu: i Barnabas, i Simeon isẹ̌sunggahị Si Maitung, i Lukius bọu Kirene, i Měnahem kụ niapakasaria ringangu Ratu i Herodes, dẹ̌duan Saulus.

2Piạ i sire kapẹ̌kẹ̌kal᷊iomanenge su Mawu ringangu měmpẹ̌pẹ̌puasa, Rohkẹ̌ u Ruata e něhengetang si sire, "Iạ e ghělirengkong Barnabas dẹ̌duan Saulus, baugu Iạ sẹ̌sa-Ku, tadeạu i sire apẹ̌koạ munara kụ seng Takụ nitilakehẹ̌ si rẹ̌dua."

3Bọuten nẹ̌puasa ringangu nẹ̌kal᷊iomaneng, i sire nanělliden lima si Barnabas dẹ̌duan Saulus, bọu e i rẹ̌dua e nirolohẹ̌.

4Ual᷊ingu kawe niroloh'u Rohkẹ̌ u Ruata e, tangu i Barnabas dẹ̌duan Saulus nẹ̌buạ e sol᷊ong Seleukia. Bọu ene i sire nẹ̌buạ sol᷊ong tahanusang Siprus.

5Sarạeng nahumpạ su Salamis, i sire němpěhabaren hengetangu Mawu Ruata e su apan kanisan tau Yahudi. I Yohanes Markus e mětẹ̌tul᷊ung i rẹ̌dua e su raral᷊engang.

6Kaguwạu tahanusa ene e napěpidẹ̌ si sire sarang Pafos. Pai sene i sire nẹ̌sombangken tau Yahudi sěngkatau arenge i Bar Yesus. I sie kai tau tahatariang makịtikạ u i sie kai nabi.

7I Sergius Paulus, guběrnurẹ̌ u tahanusa ene, kai hapị mapia ringangu tahatariang ene. Guběrnurẹ̌ ene kai tau pande ringangu pelẹesa. I sie kimui si Barnabas dẹ̌duan Saulus, batụu i sie mapulu rumaringihẹ̌ hengetang u Mawu Ruata.

8Kai i Barnabas dẹ̌duan Saulus rẹ̌dokateng i Elimas tau tahatariang ene, ual᷊ingu i Elimas (u kai ene e arenge su werang Yunani) kụ mětẹ̌tawakal᷊i tadeạu kumbahang sarang guběrnurẹ̌ ene mangimang su Mawu Yesus.

9Kutẹu i Saulus -- isẹ̌sěbạ l᷊ai si Paulus -- nẹ̌papinunụen Rohkẹ̌ u Ruata e kụ němandạ e mataedẹ̌ su tahatariang ene,

10mase nẹ̌bera, "Ei taha pěngakal᷊ẹ̌, anạ kawontogang! I kau e rokạ u patikụ munara mapapia e. Unụe i kau tawe mangědo měnggoghahẹ̌ karakin Duata e mědeạu mapakasal᷊amat'u taumata?

11Kụ ene kakěllạe, watụ u Mawu e mang měhukung i kau e! I kau sarung mawuta, sarang tawe makasilo tualagu matangěllo e arẹ̌gan sěngkatempo." Su orasẹ̌ ene lai i Elimas nakapěndang u kai piạ hiwụ maitung něnakạ matane, hakịu i sie rimal᷊eng e měsẹ̌sasaghipo mědẹ̌deạ taumata mědeạu pěnata si sie.

12Su tempon guběrnurẹ̌ ene nakasilọe apa nariadi e, i sie nangimang su Mawu Yesus, batụu i sie kai rimal᷊inaụ tạ sihinge su těntiro mạanun Mawu e.

13Bọu Pafos, i Paulus dingangkewelain manga hapị e němpěmundal᷊ẹ̌ sol᷊ong Perga su Pampilia. Sene i Yohanes Markus naněntang i sire, bọu ene nẹ̌sul᷊e sol᷊ong Yerusalem.

14Bọu Perga, i sire naněpasu raral᷊eng i sire sol᷊ong Antiokia su Pisidia, bọu ene su ěllon Sabatẹ̌ i sire simuẹ̌ nahungkaiang su ral᷊ungu kanisa.

15Sarạeng Bukẹ̌ i Musa ringangu Bukẹ̌ u Manga Nabi e nibawasa, manga těmbonangu kanisa e něndolohu taumata pakịbal᷊o si Paulus dingangu manga hapị e, "Manga anạ u sěmbaụ, kereu i kamene piạ manga sasasa pẹ̌sěmbaụ baug'i sire ini e, ute sal᷊amatẹ̌be měmpěhengetangu ene."

16I Paulus měngkatewe rimarisị, kụ bọu ene něnida ringangu limane, mase nẹ̌bera, "Manga anạ u sěmbaụ tau Israel ringangu i kamene wal᷊ine, kěbị apang sini kụ dudaringihẹ̌be su Mawu Ruata! Pěmpẹ̌daringihẹ̌ko si siạ:

17Duatan Israelẹ̌ e seng němile manga i upung i kitẹ e, kụ napakasěllahu umatẹ̌ ini piạ i sire nakoạ tau raghị su wanuan Misirẹ̌. Bọu ene kinahiang kawasan Duata masěllahẹ̌ e naněbang i sire wọu Misirẹ̌.

18I Sie nẹ̌tingkědang u pẹ̌kakakoạ i sire su kěhu l᷊inggi e ghěnnangu ěpạ u pul᷊o su taunge karěngụe.

19Umatẹ̌ pitung kawanuaěng su Kanaan nịpapukin'E mědeạu pẹ̌papahiakengu wanua ene su tau Israel makoạ tataghuaneng i sire.

20Kěbị ene mariadi ěpạ u hasụ limam pul᷊o su taunge karěngụ e. Samurin nẹ̌papahiạ u wanuan Kanaan ene, tangu Mawu Ruata něngonggọu manga mělahukung si sire. Kasamuriange kěbị mělahukung ene ute kai Nabi i Samuel.

21Bọu ene i sire nẹ̌dorong sěngkatau ratu. Kụ Mawu Ruata e něngonggọ i Saul anạ i Kish bọu hěnton Benyamin, mědeạu makoạ datun sire karěngụ u ěpạ u pul᷊o su taunge.

22Bọuten Mawu Ruata nělohos'i sie, Duata e něhengkẹ i Daud niapakakoạ datun sire. Kụ seng ini e nipěhengetang u Mawu Ruata e mạanun Daud, 'Iạ e seng nakahombang si Daud anạ i Isai e kai sěngkatau taumata mětẹ̌tatahino su naung-Ku. Seng i sie taumata sarung makawatụ kapulu-Ku.'

23Bọu hěnton Daud ene tangu Mawu Ruata e napasěpụ u sěngkatau Ratu Měnanal᷊amatẹ̌ kerẹewe sembeng nikědon'E. Kụ seng i Yesus ene e Ratu Měnanal᷊amatẹ̌ e.

24Kal᷊amonan i Yesus nanětạ u munaran'E, i Yohanes seng bọu němohang su taumatan Israel tadeạu i sire měmpẹ̌tobatẹ̌ bọu kal᷊awọu rosan sire ringangu isahani.

25Kụ maraning mạnguadipẹ̌ munarane, i Yohanes něbera su taumata, angkuěng: 'Kai i sai tangu iạ ini e tumuhụ kasingkạ i kamene? Iạ e wal᷊inewe Taumata lẹ̌ampal᷊eng i kamene e. Pẹ̌tahěndung Tau ene sarung duměnta samuring iạ; kal᷊ingung měluka sapatun'E e, iạ e mal᷊aing tawe wotonge.'

26Manga anạ u sěmbaụ pal᷊ahěnton Abraham, dingangu kěbị taumata wal᷊ine apang sini kụ matuhụ su Mawu Ruata! Duata e seng něndohong habaru kasasal᷊amatẹ̌ ene si kitẹ;

27batụu taumata apang mětẹ̌tanạ su Yerusalem dingangu manga těmbonang i sire e tawe nakaěnna u kai seng i Sie ene e mananal᷊amatẹ̌ e. I sire tawe nakahěngang těntiron manga nabi e kụ seng bẹ̌basaěng apang ěllong Sabatẹ̌, hakịu i sire něhukung i Yesus. Kaiso ual᷊ingkewen pẹ̌kakoạ kerene tangu nakawodaịewe kaghaghanapu apan seng nitěbal᷊u manga nabi e.

28Maningbeng i sire tawe makahombang pẹ̌sasal᷊a apạ e si Sie kụ makakahukungu hukumang papate e, kaiso i sire kawe mědẹ̌dorong si Pilatus tadeạu i Sie pakịpate.

29Kụ sarạeng i sire nasue němpẹ̌koạ kěbị apang kạbawohẹ su ral᷊ungu Winohẹ Susi, i sire napal᷊intụem bal᷊unangu wadang'E wọu kalu kuruisẹ̌, bọu ene nipěllọ su ral᷊ungu lěbing.

30Kai Mawu Ruata e napẹ̌biah'i Sie kapia wọu papate.

31Bọu ene ghěnnangu pẹ̌taha pira ěllo e i Sie měngkate rụděnta měnodẹ u watangeng'E su taumata apan seng bọu riměnta ringang'E wọu Galilea sol᷊ong Yerusalem. Seng i sire ene kụ orasẹ̌ ini e nakoạ mẹ̌sasahidin Sie su manga umat'u Israel.

32Kụ orasẹ̌ ini e i kami mělẹ̌habaru Injilẹ̌ ene si kamene: Apang kụ seng nikědo su manga i upung i kitẹ e,

33ene tangu seng nikoạ e si kitẹ dingangu napẹ̌biah'i Yesus kapia wọu papate. Batụ u su ral᷊ungu bukẹ̌ u Mazmur karuane piạ kạbawohẹ, 'Seng i Kau e Ahusẹ̌-Ku, kụ su ěllo ini tangu Iạ seng makoạ i Amang'U.'

34Mawu Ruata e seng napẹ̌biah'i Sie kapia wọu papate. Kụ orasẹ̌ ini e i Sie seng tawe lai sarung makahombang papate su ral᷊ungu kubul᷊ẹ̌. Kụ baugu hal᷊ẹ̌ ene, Mawu Ruata e něhengetang, 'Iạ sarung měngonggọu pẹ̌kakědo susi kụ sarung ipakasěhụ, kerẹewe seng Takụ pinẹ̌kědo si Daud.'

35Kerene lai su ral᷊ungu ayetẹ̌ wal᷊ine niwera u, 'I Kau e sarung tawe mapakawalan Ěllang'U satia ene mawuhụ su ral᷊ungu lěbing.'

36I Daud seng nate, kụ nilěbing sěngkal᷊ěbing dingang i upunge, samurin sie nẹ̌koạ apang pakịkoạ u Mawu Ruata e si sie. Maiet'i Daud mal᷊aing seng nasue nahenẹ kěbị.

37Arawe i Yesus, kụ seng niapẹ̌biah'u Ruata kạpia wọu papate e, kai i Yesus e tawe nasue nahenẹ.

38Ual᷊ingu ene, manga anạ u sěmbaụ, i kamene hinong masingkạ u kai wọu anun Yesus ini e habaru kal᷊aampungu rosa e ipakịhabarẹ̌ si kamene; i kamene hinong masingkạ u apan taumata kụ mạngimang si Sie e, ipakal᷊iwirẹ̌ bọu kal᷊awọu rosa kụ tawe ikarědasẹ̌ ual᷊ingu wọu manga titan Duata kụ ilẹ̌habar'i Musa.

39(13:38)

40Ual᷊ingu ene i kamene hinong pakapapia tadeạu, kumbahang sarang mariadi si kamene apang niwerang manga nabi ini e,

41'Tatingangko pakapia-pia, ei kamene taumata apam puluang měhinakang! I kamene e sarung měngkaherang, mase mate! U su tempo ini Iạ e kapẹ̌kẹ̌koạ e munara kụ i kamene hala e sarung tawe měmpangimang u ene, maningbe piạ u měnualagẹ̌ si kamene.'"

42Ene piạ i Paulus dẹ̌duan Barnabas naněntangu kanisa ene, i sire su kanisa e mědẹ̌dorong tadeạu i sire saụ mẹ̌sul᷊e kapia su ěllon Sabatẹ̌ tuhụ e, saụ měnualagu manga hal᷊ẹ̌ ene e pakaunsui.

43Samurin sasẹ̌bangu taumata wọu kanisa e, i Paulus dẹ̌duan Barnabas e nitol᷊eěngu tau Yahudi mal᷊awọ dingangu taumata wọu umatẹ̌ bal᷊ine kụ seng nasowa agamang Yahudi. Tangu manga rarolohang ene něnasa si sire e tadeạu i sire e hanesẹ̌ měngumbala su kakěndag'u Mawu Ruata.

44Su ěllon Sabatẹ̌ tuhụ e, marani kěbị dal᷊ohon soa e riměnta mẹ̌daringihẹ̌ hengetangu Mawu.

45Kai sarạeng tau Yahudi e nakasilo taumata l᷊awọ e, i sire kai něngkapenẹ u sasasingking. I sire mạnungkeang si Paulus dingangu rụdendehẹ̌ patikụ apang iwẹ̌berane.

46Kai něngalembo laing kawahanine i Paulus dẹ̌duan Barnabas měngkatewe mẹ̌bẹ̌bera mahatedẹ̌. Ungkuěng i sire, "Hengetang u Mawu e mambeng hinong ihabarẹ̌ si kamene kal᷊imona. Kaiso ual᷊ingu i kamene kawe tawe mapulu měnarimạ u ene, i kamene seng něnantu hala u i kamene ta hinone měnarimạ u pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌. Kụ ini e i kandua něněntang i kamene kụ mẹ̌bihu bansa wal᷊ine.

47U kai ini e laorong Mawu e si kami; Mawu e něhengetang, 'Iạ e seng něnilakeh'i kamene e makoạ sěmbaụ tualagẹ̌ baug'u kal᷊awọu taumata wansa wal᷊ine kụ bal᷊ine Yahudi, tadeạu i kamene makakarěntambeng kasasal᷊amatẹ̌ baugu patikụ dunia.'"

48Piạ e umatẹ̌ bal᷊ine tau Yahudi nakaringihẹ̌ ene, i sire měngkate mal᷊ua-l᷊uasẹ̌, bọu e mědẹ̌dalo e hengetangu Mawu e. Mase taumata apan seng nịtataning Duata mědeạu makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌, i sire ene e nangimang.

49Hengetang u Mawu e mal᷊aing nasawuhẹ̌ su patikụ tampạ su kạguwạu wanua ene.

50Arawe manga adimal᷊ạ u soa ene ringangu manga wawine matatuhasẹ̌ měngkatakụ u Mawu e tangu, sẹ̌sahowongang u taumatan Yahudi e. I sire mapạl᷊ěton pẹ̌sasitori waug'i Paulus dẹ̌duan Barnabas, kụ měnokol᷊'i rẹ̌dua wọu wanua ene.

51Tangu manga rarolohang e němpanontong u awul᷊ẹ̌ su laed'i rẹ̌dua e su těngon sire e nakoạ kere tatahěndung, bọu e nakoạ sol᷊ong Ikonium.

52Manga muritẹ̌ su Antiokia e měngkate mal᷊ua-l᷊uasẹ̌ dingangu něngkapenẹ u Rohkẹ̌ u Ruata e.



 <<  Kisah Para Rasul 13 >> 


Bahan Renungan: SH - RH - ROC
Download
Kamus Alkitab
Kamus Bahasa
Kidung Jemaat
Nyanyikanlah Kidung Baru
Pelengkap Kidung Jemaat
Alkitab.mobi
© 2010-2019
Alkitab.SABDA.org

Android.SABDA.org
SABDA.mobi
Bantuan
Single Panel

Laporan Masalah/Saran