Alkitab Mobile SABDA
[VER] : [SANGIR]     [PL]  [PB] 
 <<  Kisah Para Rasul 27 >> 

1Lěpasewen naputusẹ̌ u i kami e mẹ̌buạ sol᷊ong Italia, i Paulus dingangu pirang katau taumatan tahungkụewe lai wal᷊ine e nisarakang si Yulius, těmbonang u sordadong Roma kụ isẹ̌sěbạ, "Resimeng u kaisarẹ̌".

2I kami e simake kapal᷊ẹ̌ kụ narěnta wọu Adramitium, bọu ene nẹ̌buạ dingangu kapal᷊ẹ̌ ene kụ hatede seng kate mẹ̌buạ sol᷊ong kewe manga pěmamal᷊angoěng su raruruhang u propinsing Asia. I Aristarkhus, tau Makedonia e riměnta wọu Tesalonika, nẹ̌buạ l᷊ai ringang i kami e.

3Sěngkariọěllone i kami e nahumpạen Sidon. I Paulus měngkatewe kẹ̌kapiaěng i Yulius. I sie niapakawala nẹ̌tiwo manga hapị e tadeạu i sire makaonggọbeng apang kụ gẹ̌gausang e.

4Bọu ene i kami e naněpaseng pẹ̌mamamundal᷊'i kami e. Ual᷊ingu anging kawe pinẹ̌somahẹ̌ ute i kami e rimuruheng apeng u tahanusang Siprus kụ diọ mal᷊ěmpị bọu anging.

5Bọu ene i kami e namihětong taghal᷊oang su l᷊anteh'u Kilikia ringangu Pampilia e, kụ nawunạ u Mira su Likia.

6Sene tangu pěrwira ene nakareạ e kapal᷊ẹ̌ bọu Aleksandria mẹ̌tẹ̌timona sol᷊ong Italia. Tangu i sie napěngal᷊ing i kami su kapal᷊ẹ̌ ene.

7Gěnnang u manga pira ěllo karěngụ e kapal᷊'i kami e měngkate tụtondo mal᷊ongge-longge kụ katewe ringangu tětehẹ̌ i kami e nakaratingu soang Knidus. Bọu ene ual᷊ingu anging kawe wẹ̌dang tawe nangindunụ, tangu i kami e tawe nakapaněpasu raral᷊eng i kami e sol᷊ong pẹ̌tatimonaěng i kami e kal᷊amona. Ene i kami e nẹ̌senggọ e nẹ̌timona sěmběkang timuhẹ̌ bọu tahanusang Kreta simahe tonggeng Salmone kụ tadeạu sene i kami e mal᷊ěmpị bọu anging.

8Kụ kate lai sarang tětehẹ̌ i kami nakapẹ̌senggọ dimuruhẹ̌ apeng'u tahanusa ene, kụ pěngěnsueěnge nasahampị e su tampạ sěmbaụ isẹ̌sẹ̌bạ Belengange Maholẹ, mahampingu soan Lasea.

9Su tempo ene, Ěllong Kawawantugu Pẹ̌daramen tau Yahudi e seng napal᷊usẹ̌. I kami e seng nikailangengu tempo l᷊awọ hakịu sembelaing bal᷊inewe tempone makapẹ̌senggọ matul᷊ende. Kai ual᷊ingu ene hakịu i Paulusẹ̌ e něngonggọ u těgu ini e si sire,

10"Manga anạ u sěmbaụ, su pěndangengku e kai apạ e masaria hombange kereu i kitẹ e mẹ̌senggọ turusẹ̌. I kitẹ e kai sarung marugi ghẹ̌guwạ, bal᷊inewe kětạeng su lurang i kitẹ dingangu kapal᷊'i kitẹ, kaiso kawe lai niawang kitẹ e mailang."

11Arawe pěrwira ene ěndọben nahimang su pilotọ dingangu su nangkodang kapal᷊ẹ̌ sul᷊ungu su manga wawerang Paulus.

12Pěmamal᷊angoěng sene e mambeng dal᷊akị su musungu dunia matěho. Ual᷊ingu ene hakịu sasakeng kapal᷊ẹ̌ e kal᷊awokange němpaněgu mapiawe měsenggọ kapia maněntangu pěmamal᷊angoěng ene ual᷊ingu i sire mapulu měnsang deng makaratingu Feniks, kụ matanạ sene karěngụewen musungu matěho. Feniks ute kai sawange pěmamal᷊angoěng su Kreta kụ tụtatěngo tahangeng dingangu pol᷊oěng.

13Su tempo ene angingu timuhẹ̌ e kai tụtiụ masikome. Tangu manga sasakeng kapal᷊ẹ̌ e mạngiral᷊ingu i sire e seng botonge saụ makapẹ̌senggọ kapia. Tangu i sire němpamatungke wal᷊ango e kụ bọu ene nẹ̌senggọ dimuruhe apengu tananusang Kreta.

14Kaiso tawe nararěnnạ wọu ene timiụ e anging maihạ-ihạ isẹ̌sěbạ anging u laesuikị kụ měngkate apa nẹ̌kalulu wọu rul᷊unge,

15kụ němukul᷊ewe kapal᷊'i kami e. Ual᷊ịeweng kapal᷊ẹ̌ e seng tawe makasomahẹ̌ tangu měngkate seng nịbawalang kami e kapal᷊ẹ̌ e walạewe kal᷊aonode iwawang anging.

16I kami e reng diọ nal᷊indung kadodọ, piạ i kami nasahe wọu sěmběkang timuhẹ̌ bọu tahanusang Kauda kadodọ ene. Sene tangu i kami e měngkatewe ringangu sigěsạ nakaal᷊ạ bolotung kapal᷊i kami e.

17Sarangke bolotu ene nawatungke su kapal᷊ẹ̌, tangu kapal᷊ẹ̌ ene měngkatewe nipahěkutangu tal᷊i papahěkụ pinělikụ bal᷊unangu kapal᷊ẹ̌ e. Ual᷊ingkewelain mạtakụ u masiladẹ̌ kụ iěndụe su napong Sirtis mawawo ene, tangu senggọ e nirul᷊ungke, kụ kapal᷊ẹ̌ e měngkate niwala kararerehe su anging.

18Tangu anginge mangkeng mětẹ̌těngkaihạ, hakịeweng su sěngkariọěllone lurangu kapal᷊ẹ̌ e nanětạ e irẹ̌děmme su l᷊audẹ̌.

19Sěngkakarumahinge manga masanaeng kapal᷊ẹ̌ e saụewe němpẹ̌hipe manga apal᷊iwụ u kapal᷊ẹ̌ e, ringangu l᷊iman sire hala e.

20Ene, sarang manga karěngụ u pira ěllo e i kami tawe makasasilo matangěllo arau wituing, dingangu anginge měngkate tatapẹ̌ mětẹ̌tungkihạ. Tangu nadehọ nikasueěngken harapẹ̌ u i kami masal᷊amatẹ̌.

21Měngkai apa pira ěllo karěngụ e taumata e tawe kumakaěng. Tangu i Paulusẹ̌ e měngkai rimarisị sutal᷊oaran sire kụ nẹ̌bera, "Manga anạ u sěmbaụ! Kereu i kamene seng timuhụ těguku e kụ tawe nẹ̌sakaeng bọu Kreta, ute angkeěng i kitẹ e tawe kinahombangengu kěbị silakạ dingangu kararugi ini e.

22Kai ini e tangu iạ mal᷊aing mědẹ̌dorong sěngapang botonge tadeạu naung i kamene e pakaral᷊oahẹ̌ bue. Tawẹu sarang sěngkatau wọu i kamene kụ sarung mate; kai i kitẹ e kětạengbeng kailangengu kapal᷊ẹ̌ ini e samatang.

23Batụ u mẹ̌kěllaenge kai piạ malạekatẹ̌ bọu anun Mawu Ruata e takụ tẹ̌tahamawuang, kụ kai Ruata mạnaghuang si siạ, kụ diměnta su anuku.

24Malạekatẹ̌ ene nẹ̌bera si siạ angkuěng, 'Abe katakụ, Paulus! U i kau e sarung mẹ̌těngong kaisar. Kụ ual᷊ingu kapian naungu Ruata e si kamene, kěbị taumata kụ apang su kapal᷊ẹ̌ sěnggěsa e ringangu e sarung masal᷊amatẹ̌ ual᷊ingu i kau.'

25Ual᷊ingu ene, manga anạ u sěmbaụ, naung i kamene e pakaral᷊oahẹ̌ bue! Batụ u iạ e mangimang su Mawu Ruata u, kěbị e sarung mariadi kere seng nipěhengetang'E si siạ.

26Kai i kitẹ e sarung masampelẹ̌ su apeng u tahanusane sěmbaụ."

27Ene su kapul᷊o ěpạ u hěbine, i kami e mang dụdal᷊ěto su Laud'u Adria. Mangạ e kẹ̌kal᷊oarane masanaeng kapal᷊ẹ̌ e měpẹ̌pěndang u kai sal᷊ạ e kakạdaninen dul᷊unge.

28Tangu i sire něngul᷊uhen tal᷊i kụ nịlaikitangu watu sasukạ dal᷊ungu sasị. Sěngkakasukạ e ute kai maraning ěpạ u pul᷊o su metere karal᷊unge. Tawẹ kararěngụ e wọu ene saụewe nisukạ ute kinareakeng dal᷊unge tangu maraning těllun pul᷊o su metere.

29I sire kai ghụgěnggang u kapal᷊ẹ̌ e mạdiring masiladẹ̌ su himang, kụ i sire němpaměntul᷊u wal᷊ango ěpạ u waụ bọu petone, kapěkẹ̌kahumange mal᷊owọko lighạ maěllo.

30Kutẹu manga masanaeng kapal᷊ẹ̌ e kai měmpělikosẹ̌ tumal᷊ang bọu kapal᷊ẹ̌. Kụ i sire něngul᷊uheng bolotu su sasị měllewe mẹ̌měntul᷊u wal᷊ango wọu monang kapal᷊ẹ̌.

31Kai i Paulusẹ̌ e nẹ̌berạ e su pěrwira ringangu manga sordado su kapal᷊ẹ̌, ungkuěng, "Kereu masanaeng kapal᷊ẹ̌ ini e tawe matanạ su kapal᷊ẹ̌ e ute i kamene kěbị e tawe maambang."

32Ual᷊ingu ene manga sordado ene němpěhěsạ e tal᷊ing laikị bolotu e, kụ bolotu ene nionode.

33Deng bědang masal᷊ěnibẹ̌ i Paulusẹ̌ e mạngansang si sire kěbị u pěmpẹ̌kaěng bue. I Paulus nẹ̌bera u, "Seng kapul᷊o ěpạ e su ěllone i kamene měngkate měmpěngẹ̌ngampal᷊ẹ̌ su kaghaghěngganeng dingangu měmpẹ̌tẹ̌tingkědang tawe kumaěng sarang manga apạ e.

34Iạ e maněgu si kamene pěmpěngětọ bue maning kadodọ. Ene kai mapia waug'i kamene tadeạu i kamene saụbe měngkatoghasẹ̌. Kụ i kamene kěbị e sarungbe maambang dingangu tawẹ kurange apa."

35Bọuten nẹ̌berang ene, i Paulus měngkatewe něngal᷊ạ borotẹ̌ kụ bọu ene napatarimakasẹ su Mawu e su těngon sire kěbị. Bọu ene i sie něngangempangke borotẹ̌ pinahiạ si sire kụ nahungkaěng.

36Tangu i sire kěbị e nawahansangke kapia ringangu nahungkaěng.

37Kakěpal᷊u taumata su kapal᷊ẹ̌ e kai rua hasụ pitum pul᷊o ěnnung su kataune.

38Sarạeng kěbị seng něngkal᷊aedẹ̌, i sire něhipẹen lurang i sire manga gandung e su sasị tadeạu kapal᷊ẹ̌ e mahaěng.

39Ene sarangke naěllo e, masanaeng kapal᷊ẹ̌ e nakasilọ e katanaěng, kai i sire wěgawue měnsang kai tahanusang apa. I sire nakasilọ e wěngạ e sěmbaụ dingangu apenge. Tangu i sire kai mapulu měnonsol᷊u kapal᷊'i sire sene kereu wotonge.

40Tangu manga tal᷊ing bal᷊ango e nasuẹen hěsạ e si sire pinakiwul᷊usẹ̌ su sasị. Manga tal᷊ịewe lahosẹ ul᷊inge mal᷊aing nịkakoạ kerene. Bọu ene i sire němpěmewẹen senggọ kilewerẹ̌ e tadeạu kereu anging tumiụ tangu kapal᷊ẹ̌ e seng tumondo mẹ̌timonạewe apeng.

41Arawe kapal᷊ẹ̌ kawe nasiladẹ̌ su towọe, monane tangu měngkatewe mạtatětelẹ̌ kụ tawe kadiongeng kumanoạ, arawe kawe petone ute měngkatewe naghagholangu kawawẹ̌seng luạ gaghaghuwạ e.

42Manga sordado su kapal᷊ẹ̌ e piạ ol᷊ange měmpěmate kěbị apang taumatan tahungkụ e, ual᷊ingu i sire matakụ kibasị u piạ u kumalang mědeạ dul᷊unge kụ mahuntal᷊ang.

43Kai arawe pěrwira e nametọ u ol᷊ang i sire batụu i sie kai mapulu mangambang si Paulus. I sie něngoro apan tahakalange niapatumpa kal᷊imona kụ niapakalang sol᷊ong apeng;

44kụ i sire wal᷊ine ute hědowe apatol᷊e kụ apěhumbang u pěpal᷊ẹ̌ arau manga wěkang kapal᷊ẹ̌ e. Kětạengbeng kerene ral᷊enge tadeạu i kami kěbị e maambang sol᷊ong dul᷊unge.


  Share Facebook  |  Share Twitter

 <<  Kisah Para Rasul 27 >> 


Bahan Renungan: SH - RH - ROC
Download
Kamus Alkitab
Kamus Bahasa
Kidung Jemaat
Nyanyikanlah Kidung Baru
Pelengkap Kidung Jemaat
Alkitab.mobi
© 2010-2019
Alkitab.SABDA.org

Android.SABDA.org
SABDA.mobi
Bantuan
Dual Panel

Laporan Masalah/Saran